Paropropustna folija se uporablja pri prezračevalnih stenah in fasadah, saj omogočajo prehod vodni pari iz toplotne izolacije in s tem zmanjšujejo možnost kondenzacije vlage v steni. Paropropustna folija omogoča vlagi, da zapušča prostor in hkrati onemogoča zunanji vlagi vdor v objekt.

Propustnost folije za vodno paro označuje faktor Sd, ki mora biti čim nižji. Za paropropustne folije se tako označujejo folije, ki imajo faktor Sd med 0,02 m in 0,2 m.

Pri strešnih kritinah ima paropropustna folija tudi sekundarno vlogo, saj deluje kot druga kritina. Pozimi, ko se topi sneg na strešnikih vedno nekaj vlage steče skozi kritino na paropropustno folijo, katere naloga je, da tekočino zadrži na zunanji strani. Hkrati pa je paropropustna folija zračna, saj skrbi za zračenje izolacije. Na fasadah pa ima vlogo tudi kot zračna oziroma vetrna zapora.

Najlažje se prepričamo o njeni vlogi z zelo preprostim testom. Če paropropustno folijo zvijemo v stožec in vanj nalijemo vodo, paropropustna folija ne sme nikjer prepuščati vode. Za tem stožec razvijemo in skozi tkanino pihnemo, v tem primeru mora zrak brez težav iti skozi. Ta enostaven test nam pokaže njene glavne lastnosti pa še prepričamo se lahko o njeni dejanski uporabnosti.

Poleg izbere paropropustne folije, ki naj bo čim bolj kvalitetna pa je izredno pomembno, kako je položena. Izučeni krovci vedo, kako ravnati s tkanino, saj je pomembno kakšno lepilo se uporablja pri lepljenju folije, izrednega pomena pa je predvsem, da se zalepijo vse morebitne luknjice na paropropustni foliji, ki so po nesreči nastale pri transportu ali polaganju. Bistveno je tudi, da je paropropustna folija pravilno namešča pri polaganju z drugimi elementi strehe ali fasade, da se primerno zaščiti les, kovino, kamen ali druge materiale. Polaganje paropropustne folije je najpomembnejši proces pri nameščanju in odločanju za paropropustno folijo, saj je od njega odvisna življenjska doba in kasnejše vzdrževanje.